about

Ines Šestan se je rodila 4. maja 1995.
Po končani osnovni šoli je izobraževanje
nadaljevala na Gimnaziji Ilirska Bistrica,
nato pa izbrala študij primerjalne
književnosti in rusistike na Filozofski
fakulteti v Ljubljani. Leta 2019 je d
odiplomski študij uspešno zaključila,
pridobila naziv univ. dipl. literarne
komparativistke in rusistke, izobraževanje
pa trenutno nadaljuje kot študentka
magistrskega študija ruščine in zgodovine.

Živi med Ljubljano, kjer nabira spoznanja
in gradi prihodnost, in Kuteževem, kjer ji
dom, starši in bližnji dajejo zavetje in
moč za vedno nova odkrivanja. Prav želje
po odkrivanju ji od malih nog ne zmanjka
– svoj izraz išče v glasbi, plesu, podobah,
besedah, dosti ji pomenijo krajši ali daljši
umiki v naravo, ljudje. Med vsem naštetim
sta prav gib in čopič tisto nekaj, s čimer
najraje upodobi in izrazi človeka, s tem pa vse,
kar ta beseda premore.

Upodobitve je mogoče dojeti kot odtise, ki so
jih svet, doba, ć+življenje kot tako preko
avtoričinih dlani pustili na platnu.

Na spletni strani si lahko ogledate slike z
različno motiviko –niz podob iz narave,
niz upodobitev človeka in niz abstraktnejših
likovnih upodobitev. Realistične motive
avtorica ustvarja z jasnimi, premišljenimi
nanosi barv, ki so mestoma intenzivne in
kontrastne, drugje pa se umirjeno gibajo
znotraj izbrane barvne sheme. Čeprav
realistične podobe nosijo zaokroženo
sporočilnost, je v prenašanju podob na
platno avtoričina sled – navdušujejo
jo bližina morja, prepletenost človeka
in živalskega sveta, zanimajo jo
karakteristike posameznih kultur.
Med osrednjimi motivi je tudi motiv
človekovega obraza – predvsem ženskega
– ki je z različnih perspektiv vključen v
kompozicijo del.

Abstraktnejše podobe avtorica ustvarja
na različne načine, saj prepleta linije,
poteze, podobe, slečene robov, in
spontane nanose barv, upodobitve nimajo
središča, h kateremu bi motivi težili. Ob
opazovanju del je mogoče zaznati, kako
široko avtorica sega po navdihu.
Ko se ustavljamo pred razstavljenimi u
podobitvami, odtisi sveta in človeka v
njem, vidimo, da imajo podobe, ki
jih avtorica prvič postavlja na ogled,
pripovedno moč.